Vas Mošnje leži  južno od Radovljice  na nadmorski višini 453,5 metrov, na levem bregu reke Save.

Skozi vas Mošnje vodi na novo izpeljana arheološka pot. Na poti si je možno ogledati veliko zanimivosti, ki ne razočarajo niti velikih ljubiteljev zgodovine kot tudi ne preprostih dnevnih turistov. Mošnje so manjša kmečka vas, ki  ima za seboj mnogo zgodb in dolgo zgodovino.

Kaj si v Mošnjah lahko ogledate? 

KRAJEVNI MUZEJ MOŠNJE

V zbirki so predmeti iz vsakdanjega življenja prebivalstva in vasi Mošnje. Muzej je razdeljen v pet sklopov; predmeti iz vsakdanjega življenja nekdanjega prebivalstva, predstavitev cerkve z razstavljenimi duhovniškimi oblačili, primer nekdanje šolske učilnice, predstavitev vaških gasilcev z opremo in še zadnji del zbirke, ki je v gospodarskem delu stavbe, v katerem je razstavljeno orodje in stroji, ki so jih kmetje uporabljali nekoč.

CERKEV SV. ANDREJA

Prva omemba cerkve sega v daljno leto 1154, ko je cerkev že stala. Oglejski patriarh Pelegrin I. jo je leta 1156 povzdignil v faro in jo dal v patronat grofom Ortemburškim. Cerkev je v osnovi triladijska romanska bazilika z zvišano osrednjo ladjo in nižjima stranskima. V gotiki je cerkev dobila na severni strani zvonik, na južni pa kapelo sv. Trojice, kjer je danes zakristija, ter tristrano zaključeni prezbiterij. Cerkev ima pet oltarjev. Glavni oltar sv. Andreja je delo radovljiškega kamnoseka Janeza Vurnika.

VAŠKA LIPA

Ob cerkvi  sredi vasi stoji 90-letna lipa. Zasajena je bila leta 1934 v spomin v Franciji ustreljenemu takratnemu kralju Aleksandru – zedinitelju. Atentator ga je ustrelil 9. septembra 1934.

KVANDROVA HIŠA

Najstarejša hiša v Mošnjah, edina, ki ni bila požgana med 2. sv. vojno.

VILA RUSTICA

Ostanki rimske  podeželske  vile so  bili odkriti med gradnjo avtoceste Vrba-Peračica, med naseljema Mošnje in Globoko. Arheološke raziskave so potekale v letih 2006 in 2007.  Ob manjši spremembi projekta avtoceste je Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Kranj,  uspelo ohraniti ostanke  objekta, ki si jih  je danes mogoče ogledati. Med znanimi rimskimi vilami na Gorenjskem villa rustica v Mošnjah izstopa predvsem po gradnji in kvalitetnih stavbnih elementih (stenske freske, mozaik, nakit) in raznih pripomočkih iz vsakdanjega življenja, ki so jih našli arheologi.

DOBRUŠA

V grabnu ob vasi teče potok Dobruša, ki je nekdaj poganjal kolesa treh mlinov in žag. Zadnja vodna kolesa mlinov in žag so se ustavila leta 1965. Ohranjena  je samo še  ena žaga, ki je obenem delujoč spomenik tehniške dediščine. Vodna moč  zdaj daje elektriko lastniku stanovanjske hiše. Potok Dobruša je ob hudih nalivih odnašal jezove in mostove.

KONJENIŠKI CENTER PODVIN

Edini center v Sloveniji za oskrbo konj, ki poleg terenskega jahanja, šole jahanja in inovativnih celostnih pristopov do konj, nudi  kakovostno življenje konjem, ki so končali svojo tekmovalno kariero.

GRAD HOTEL PODVIN ali PODVINSKA GRAŠČINA

Grad ali graščina se v zgodovinskih listinah prvič omenja leta 1311, kot »Trurn Podwein«, ko so ga v dedni lasti imeli gospodje Podvinski (Podwein), ki so bili vazali grofov Ortenburških. Leta 1870 je lastnik postal francoski knez Camille de Polignac, kateremu je grad služil kot letna rezidenca njegove družine. Po vojni je bil Podvin nacionaliziran, v njem pa kasneje kmetijska šola, še kasneje pa so jo preuredili v gostinski objekt. Stanovanjski objekt so porušili, iz hleva pa uredili vzorno restavracijo. Danes hotel žal ne obratuje več, zato je pa bivša pristava z letom 2012 postala ponovni ponos Mošenj –  Vila Podvin.

GASILSKI DOM

Društvo je bilo ustanovljeno davnega leta 1898. Prva zadolžitev je bila pridobivanje članstva in zbiranje denarja za nakup potrebnega gasilnega orodja. Včasih se je imenovalo Mošenjsko ognjegasno društvo. Na pomoč so priskočili ljudem v nesreči od Leš do Martuljka, Bohinjske Bistrice, Gorij in okoliških vasi Mošenj. Na požare so odšli peš, z vozovi s konjsko vprego, s kolesi in avtobusi. Vseskozi so bili dejavni in hkrati uspešni na gasilskih tekmovanjih in še danes je tako.

Vzrejna hiša lipicancev Barbana

V vasi Globoko pri Mošnjah se od leta 1994 ukvarjajo z rejo lipicanskih konj.
Viri:
Pripovedovanje domačinov
Fara Mošnje skozi 850 let, Krajevna skupnost Mošnje ter Župnija Mošnje, 2004

Zapisala
Katra Pirih