Podružnična šola Mošnje skozi čas

Prvi začetki poučevanja segajo v leto 1788. V zapiskih učitelja Pavlina z naslovom »Kratka zgodovina Mošenjske ljudske šole od leta 1788 do 1936« lahko preberemo, da sta na Brezjah v hiši št. 43 živela Niko Reš in žena Helena, rojena Kacin. Imela sta sina Franceta, ki je postal mošenjski organist in cerkovnik. Okrog leta 1788 pa je pričel poučevati mladino mošenjske fare v pisanju, branju, številjenju ter petju in tako položil temeljni kamen šolske izobrazbe v Mošnjah. Število šoloobveznih otrok je vedno bolj naraščalo in v šolskem letu 1884/1885 doseglo 182 otrok. Sobica – učilnica je postala pretesna in tako se je krajevni šolski odbor odločil, da bo zgradil novo stavbo. Pomladi 1893 se je pričela gradnja stavbe, v kateri je šola še danes. Pouk v novi šolski stavbi se je začel 16. oktobra 1894. V aprilu in maju leta 1896 se je uredil šolski vrt. Vode v šoli ni bilo in ponjo so morali hoditi v mošenjski Graben. Šolski svet je na seji, 3. 10. 1897, sklenil, da se bo pri šoli kolikor mogoče kmalu zgradil vodnjak. Do tedaj pa se krajevni šolski svet obvezuje, da bo ob suši priskrbel potrebno vodo za šolski vrt. Vodnjak na šolskem vrtu je bil zgrajen leta 1900. Leta 1913 je bil v šolo napeljan vodovod.

Med prvo svetovno vojno je bil pouk večkrat prekinjen.

V kroniki piše, da je luč v Mošnjah zasvetila 1915. leta.

Leta 1928 je bila šola razširjena v trirazrednico.

Leta 1934 so učenci pod vodstvom učitelja Franca Prestorja zasadili lipo pred Pernušom v spomin za pokojnim kraljem Aleksandrom, ki je 9. septembra umrl pod streli atentatorja. Lipa stoji še danes.

Od 27. 9. do 2. 10. 1937 sta imela 1. in 2. razred višje ljudske šole zaradi spravljanja krompirja in drugih poljskih pridelkov pouka proste dneve, ki jih je odobrilo načelstvo v Radovljici.

6. aprila 1983 je bil dečji dan za pogozdovanje, ki se je vršilo na parceli št. 301 davčne občine Brezje. Pogozdovanja se je udeležilo 19 dečkov in 21 deklic, šolski upravitelj Dacar, učiteljica Mayerjeva ter srenski podšumar Ivan Goršak Po delu so bili otroci pogoščeni s kosilom. Posadili so 1500 sadik.

Od 13. do 15. februarja 1940 je bil zelo hud mraz (-23 stopinj Celzija) in veliko snega. Odsotnih je bilo veliko učencev.

Druga svetovna vojna tudi našim krajem in ljudem ni prizanesla. Leta 1941 so mošenjske učitelje izgnali. Med vojno je pouk potekal v nemškem jeziku in učili so nemški učitelji.

V noči s 3. na 4. april 1944 so nemški policijski oddelki odgnali vse prebivalce Mošenj v šolo, od koder so jih naslednje jutro odpeljali v Medvode in čez 10 dni na Bavarsko. Mošnje so bile prazne, vas požgana.

V maju 1945 so se izseljenci začeli vračati. 24. maja 1945 je v Mošnje zopet prišel slovenski učitelj.

Po vojni so učenci pomagali obnavljati domove. Dejavni so bili tudi na drugih področjih: prirejali so proslave, se udeleževali športnih tekmovanj, skrbeli za šolski vrt, nabirali želod, žir in zdravilne rastline, pobirali koloradske hrošče, zbirali star papir, železo…

Obnavljala se je tudi šolska stavba.

Leta 1962 se je dozidala kuhinja in shramba. Leta 1979 so začeli obnavljati pritličje – dozidali so garderobo in sanitarije. V prvem nadstropju pa je bila urejena šolska knjižnica.

Z uvedbo devetletke pa je bila šola spet premajhna. Leta 2003 so preuredili podstrešje. V mansardi je šola dobila dve učilnici, igralnico, hodnik in sanitarije. Preurejena je bila tudi šolska kuhinja in jedilnica. Leta 2012 je bila prenovljena šolska knjižnica.

V šoli si letos (šolsko leto 2013/2014) znanje nabira 81 otrok.

Vir:
Šolske kronike šole Mošnje
Podružnica Mošnje 110 let, bilten, OŠ A. T. Linharta Radovljica, 2004
Fara Mošnje skozi 850 let, Krajevna skupnost Mošnje ter Župnija Mošnje, 2004 (str. 126-129)

Zapisala:
Jožica Hajdarovič