Kakšno nalogo ima svetovalna služba?

Temeljna naloga svetovalne službe je kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj šole s tem, da sodeluje z vsemi udeleženci, ki so vpeti v delo institucije – torej sodeluje z otroki, vzgojitelji, učitelji, starši, vodstvom in zunanjimi ustanovami.

Na podlagi svojega specifičnega  znanja pomaga preko svetovalnega odnosa  na strokovno avtonomen način čim bolj učinkovito uresničevati zastavljene vzgojno izobraževalne cilje.

Delovanje svetovalne službe je povezano in prepleteno preko:

  • dejavnosti pomoči,
  • razvojnih in preventivnih dejavnosti,
  • dejavnosti načrtovanja in evalvacije.

Sodelovanje svetovalne službe z ostalimi

Svetovalna služba sodeluje na mnogih področjih življenja in dela v šoli. Pogosto deluje  na  področju učenja kulture odnosov, vzgoje, klime, reda, telesnega, osebnega in socialnega razvoja ter na področju socialno-ekonomskih stisk udeležencev.

Dejavnosti pomoči obsegajo tako neposredne oblike dajanja pomoči posamezniku ali skupini v obliki svetovanja, kot tudi posredne strokovne aktivnosti v obliki posvetovanj in koordiniranja znotraj in izven šole.

Razvojne in preventivne dejavnosti svetovalne službe so del razvojnih nalog šole. Temeljijo na razvojno-analitičnem delu, ki spremlja in ugotavlja obstoječe stanje. Del razvojnih nalog so različne preventivne oblike dela, usmerjene na  posameznika ali skupino, lahko pa vključujejo tudi analizo stanja v ožjem in širšem okolje.

Dejavnosti načrtovanja in evalvacije so pomembne za operacionalizacijo dela, za vrednotenje, za zagotavljanje razvoja stroke, za reševanje kompleksnih problemov …

Dodatna strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami

Učenci s posebnimi potrebami (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebam, Uradni list RS, št. 3/2007) so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo:

– prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali – prilagojene programe vzgoje in izobraževanja ali – posebne programe vzgoje in izobraževanja.

Otroke s posebnimi potrebami se usmerja v programe vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju dosežene ravni razvoja, zmožnosti za učenje in doseganja standardov znanja, etiologije in prognoze ter ob upoštevanju kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami.

Kdo in kako lahko pridobi pomoč?

Pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, vložijo starši. Vloga mora vsebovati zahtevo za uvedbo postopka, strokovno dokumentacijo, ki jo je mogoče pridobiti na podlagi že opravljenih obravnav otroka, in poročilo šole, ki jo otrok obiskuje. Kot strokovna dokumentacija štejejo: pedagoška, defektološka, socialna, psihološka, medicinska in druga poročila.

Če starši ne vložijo zahteve pa šola, zdravstveni, socialni ali drug zavod meni, da je usmeritev potrebna, lahko pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo poda predlog za uvedbo postopka, katerega obenem vroči tudi staršem. Če Zavod Republike Slovenije za šolstvo ugotovi, da je usmeritev potrebna, uvede postopek usmerjanja in o tem obvesti predlagatelja in starše.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje, ki jo sestavljajo trije stalni člani: defektolog, psiholog in zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine. Komisija lahko poda strokovno mnenje tudi v širši sestavi, če je to potrebno zaradi vrste in stopnje otrokovega primanjkljaja, ovire oziroma motnje.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo mora izdati odločbo o usmeritvi najkasneje v šestih mesecih od dneva uvedbe postopka. Z odločbo se določi:

– program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja, – šolo ali zavod, v katerega se otrok vključi, – datum vključitve, po potrebi pa tudi: – obseg, način in vrsto ter izvajalca dodatne strokovne pomoči, – pripomočke, prostor in opremo ter druge pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za  vzgojo in izobraževanje, – občasnega ali stalnega spremljevalca za fizično pomoč gibalno oviranemu otroku, – zmanjšanje števila otrok v oddelku glede na predpisane normative, – rok preverjanja ustreznosti usmeritve in – druge pravice.

Zoper odločbo o usmeritvi lahko v roku 15 dni od njene vročitve starši vložijo pritožbo. O pritožbi odloča minister, pristojen za šolstvo, na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje druge stopnje.

Šola mora najkasneje v roku 30 dni po vključitvi otroka s posebnimi potrebami izdelati individualizirani program vzgoje in izobraževanja, s katerim se določijo: oblike dela na posameznih vzgojnih in izobraževalnih področjih, pri posameznih predmetih ali pri predmetnih področjih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, izvajanje fizične pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju in časovni razporeditvi pouka.

Za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa imenuje ravnatelj šole strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci šole in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega programa. Pri njenem delu sodelujejo tudi starši otroka. Strokovna skupina mora med šolskim letom prilagajati individualizirani program glede na napredek in razvoj otroka ter ob koncu šolskega leta preveriti ustreznost individualiziranega programa in izdelati individualizirani program za naslednje šolsko leto.

Spletna stran Zavoda za šolstvo:  http://www.zrss.si/

Na spletni strani Zavoda za šolstvo lahko v razdelku Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pridobite več informacij o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, na voljo so vam potrebni obrazci in druge koristne informacije.

Delo z nadarjenimi

V tem šolskem letu bomo nadaljevali z izvajanjem koncepta »Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci«, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Nadarjeni učenci so otroci s posebnimi potrebami, ki kažejo visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, učnem, ustvarjalnem, vodstvenem, umetniškem in psihomotoričnem področju in potrebujejo poleg rednega programa še posebej prilagojene programe in aktivnosti. Delo z nadarjenimi je ena izmed strokovnih sistematičnih nalog šole in vključuje uvajanje celotnega področja dela. Pri delu s temi učenci sodelujejo vsi učitelji, šolska svetovalna služba in zunanji strokovnjaki. Koordinatorica za delo z nadarjenimi je Ivica Gracelj, šolska psihologinja.

Nadaljnje šolanje

Zelo težavna je odločitev o poklicni usmeritvi. Aktivnosti v poklicnem usmerjanju pričenjamo že v 8., intenzivno pa se nadaljujejo s posvetovanji z učenci in s starši v 9. razredu. Ne pozabljamo pa tudi na učence, ki zaključujejo šolanje v nižjih razredih. Kam v nadaljnje šolanje? Psihologinja, ki to akcijo vodi, svetuje vsem učencem, kam in kako do šole, v katero si učenec želi in za katero ima dovolj sposobnosti in spretnosti.

member-image

mag. Nataša DURJAVA

SVETOVALNA DELAVKA
Tel.: 04/533-75-13
Fax.: 04/533-75-55
E-pošta: natasa.durjava@guest.arnes.si
member-image

Ivica GRACELJ

SVETOVALNA DELAVKA
Tel.: 04/533-75-09
Fax.: 04/533-75-55
E-pošta: ivica.gracelj@guest.arnes.si