Ocena predstave Pesem o Odiseju

Sedmošolci so si v okviru kulturnega dne ogledali predstavo Pesem o Odiseju. Ocenili so jo tako:

V petek, 21. 1. 2022, smo si v Cankarjevem domu ogledali predstavo z naslovom Pesem o Odiseju. Predstava se mi je zdela v redu, vendar nisem vajen iger, v katerih dva igralca igrata več vlog ter so rekviziti tako preprosti  in scena pa še bolj. Bolj so mi všeč malo pestrejše predstave.

Igrala sta Boštjan in Pija, ki sta se na odru znašla res dobro. Z  le nekaj rekviziti sta naredila čudovito zgodbo o grškem junaku. Večinoma sta improvizirala. Všeč mi je bilo tudi, da sta v predstavo vključila še nas, publiko.

Scena je bila skoraj borna, kar mi ni bilo preveč všeč. Pa vendar sta jo dopolnila s svojimi pripomočki in naenkrat je iz kupa volne postal oven in še mnogo drugih stvari.

Igralca sta imela oblečena rjava oblačila in nobenih izrazitih kostumov. Veliko vlogo pri tem, koga predstavljata tisti hip, je imela volnena ruta. Ko si jo je Pija dala na glavo, je bila Odisejeva žena Penelopa, ko pa jo je imela čez telo, je bila navadna Grkinja. Enkrat je bila ruta, zvita v kepo, celo dojenček. Obleko pa sta dopolnjevala tudi z drugimi rekviziti, npr. krono, mečem (za meč sta uporabila mikrofon), balonom (ki je predstavljal Kiklopovo oko),…

Pomemben element v igri je bila tudi glasba. Začela sta z grško pesmijo o Odiseju, zapela pa še kar nekaj drugih pesmi. Boštjan je predstavo spremljal z meni  neznanimi in izredno zanimivimi glasbili, uporabil je celo plastične pujske, s katerimi je ponazoril Odisejeve prijatelje.

Skratka v predstavi sta bila igralca res iznajdljiva. Zelo nazorno sta zaigrala in nam predstavila Odisejevo vrnitev iz Troje nazaj domov na Itako.

Blaž Poličar

Predstava se je imenovala Pesem o Odiseju. Avtorica je bila Jera Ivanc, režiserka pa Ivana Djilas. Izvajalca Pia Zemljič in Boštjan Gombač sta bila oblečena v rjava oblačila. Igrala sta Odiseja in ostale like zgodbe. Uporabljala sta različne inštrumente, ki so ponazarjali vremenske pojave, kot so morje, grmenje, potresi itd. Dejanja so uprizarjali tudi s svetlobnimi učinki, kot so spreminjanje barve, utripanje itd. Glavna misel predstave je bila, da vojne ne prinašajo nič dobrega. Zaradi trojanske vojne je umrlo veliko vojakov in ko so Trojo zažgali, se je bog Pozejdon razjezil nad Odisejem, kar je bil razlog, da se je domov vrnil sam, na tuji ladji. S to mislijo se strinjam. Predstava mi je bila v redu. Nekaj stvari pa mi ni bilo tako zelo všeč, kot so na primer: dim, ki je prišel do vhoda v podzemlje, in preglasni zvočni učinki. Všeč pa mi je bilo, ker so jo povezali s sedanjostjo na nam razumljiv način.

Jurij Orel

Avtorica besedila predstave je Jera Ivanc, režirala pa jo je Ivana Djilas. Predstava je govorila o mitu, ki ga je ga. Ivana priredila v »dvojno življenje«: življenje Pie in Boštjana ter življenje Odiseja. Glavna in edina igralca sta bila Pia Zemljič ter Boštjan Gombač. Zdelo se mi je, da so mit o Odiseju hoteli predstaviti na zabaven in zanimiv način. Kot sporočilo predstave pa sem razumela to, kar je na koncu povedala Pia: da ni pomembno in vredno imeti vojn ter prepirov. Tudi ona bi raje videla, da bi Odisej takoj lepo živel z ženo, ne pa prišel pobijati snubce. Predstava mi je bila všeč. Bila je zanimiva, glasbena in polna dogodivščin. Všeč mi je bilo tudi to, da je Pia ves čas vzpostavljala stik z gledalci.

Neža Gale