Svetovalna služba

Kdo smo?

Dodatna strokovna pomoč, otroci s posebnimi potrebami, učne težave, Šolski sklad

mag. Nataša Durjava

svetovalna delavka

Delo z nadarjenimi, poklicno usmerjanje, dejavnosti pomoči in svetovanje, šolska skupnost, otroški parlament

Ivica Gracelj

svetovalna delavka

Vrstniška mediacija

Anamarija Novak

dodatna strokovna pomoč

Kakšno nalogo ima svetovalna služba?

Temeljna naloga svetovalne službe je kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj šole s tem, da sodeluje z vsemi udeleženci, ki so vpeti v delo institucije – torej sodeluje z otroki, vzgojitelji, učitelji, starši, vodstvom in zunanjimi ustanovami.

Na podlagi svojega specifičnega  znanja pomaga preko svetovalnega odnosa  na strokovno avtonomen način čim bolj učinkovito uresničevati zastavljene vzgojno izobraževalne cilje.

Delovanje svetovalne službe je povezano in prepleteno preko:

  • dejavnosti pomoči,
  • razvojnih in preventivnih dejavnosti,
  • dejavnosti načrtovanja in evalvacije.


Sodelovanje svetovalne službe z ostalimi

Svetovalna služba sodeluje na mnogih področjih življenja in dela v šoli. Pogosto deluje  na  področju učenja kulture odnosov, vzgoje, klime, reda, telesnega, osebnega in socialnega razvoja ter na področju socialno-ekonomskih stisk udeležencev.

Dejavnosti pomoči obsegajo tako neposredne oblike dajanja pomoči posamezniku ali skupini v obliki svetovanja, kot tudi posredne strokovne aktivnosti v obliki posvetovanj in koordiniranja znotraj in izven šole.

Razvojne in preventivne dejavnosti svetovalne službe so del razvojnih nalog šole. Temeljijo na razvojno-analitičnem delu, ki spremlja in ugotavlja obstoječe stanje. Del razvojnih nalog so različne preventivne oblike dela, usmerjene na  posameznika ali skupino, lahko pa vključujejo tudi analizo stanja v ožjem in širšem okolje.

Dejavnosti načrtovanja in evalvacije so pomembne za operacionalizacijo dela, za vrednotenje, za zagotavljanje razvoja stroke, za reševanje kompleksnih problemov …

Dodatna strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami

Učenci s posebnimi potrebami (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebam, Uradni list RS, št. 3/2007) so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo:

  • prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali – prilagojene programe vzgoje in izobraževanja ali – posebne programe vzgoje in izobraževanja.

Otroke s posebnimi potrebami se usmerja v programe vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju dosežene ravni razvoja, zmožnosti za učenje in doseganja standardov znanja, etiologije in prognoze ter ob upoštevanju kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami.

Kdo in kako lahko pridobi pomoč?

Pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, vložijo starši. Vloga mora vsebovati zahtevo za uvedbo postopka, strokovno dokumentacijo, ki jo je mogoče pridobiti na podlagi že opravljenih obravnav otroka, in poročilo šole, ki jo otrok obiskuje. Kot strokovna dokumentacija štejejo: pedagoška, defektološka, socialna, psihološka, medicinska in druga poročila.

Če starši ne vložijo zahteve pa šola, zdravstveni, socialni ali drug zavod meni, da je usmeritev potrebna, lahko pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo poda predlog za uvedbo postopka, katerega obenem vroči tudi staršem. Če Zavod Republike Slovenije za šolstvo ugotovi, da je usmeritev potrebna, uvede postopek usmerjanja in o tem obvesti predlagatelja in starše.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje, ki jo sestavljajo trije stalni člani: defektolog, psiholog in zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine. Komisija lahko poda strokovno mnenje tudi v širši sestavi, če je to potrebno zaradi vrste in stopnje otrokovega primanjkljaja, ovire oziroma motnje.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo mora izdati odločbo o usmeritvi najkasneje v šestih mesecih od dneva uvedbe postopka.
Z odločbo se določi:

  • program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja,
  • šolo ali zavod, v katerega se otrok vključi,
  • datum vključitve,

po potrebi pa tudi:

  • obseg, način in vrsto ter izvajalca dodatne strokovne pomoči,
  • pripomočke, prostor in opremo ter druge pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za  vzgojo in izobraževanje,
  • občasnega ali stalnega spremljevalca za fizično pomoč gibalno oviranemu otroku,
  • zmanjšanje števila otrok v oddelku glede na predpisane normative,
  • rok preverjanja ustreznosti usmeritve in
  • druge pravice.

Zoper odločbo o usmeritvi lahko v roku 15 dni od njene vročitve starši vložijo pritožbo. O pritožbi odloča minister, pristojen za šolstvo, na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje druge stopnje.

Šola mora najkasneje v roku 30 dni po vključitvi otroka s posebnimi potrebami izdelati individualizirani program vzgoje in izobraževanja, s katerim se določijo: oblike dela na posameznih vzgojnih in izobraževalnih področjih, pri posameznih predmetih ali pri predmetnih področjih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, izvajanje fizične pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju in časovni razporeditvi pouka.

Za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa imenuje ravnatelj šole strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci šole in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega programa. Pri njenem delu sodelujejo tudi starši otroka. Strokovna skupina mora med šolskim letom prilagajati individualizirani program glede na napredek in razvoj otroka ter ob koncu šolskega leta preveriti ustreznost individualiziranega programa in izdelati individualizirani program za naslednje šolsko leto.

Spletna stran Zavoda za šolstvo:  https://www.zrss.si/

Na spletni strani Zavoda za šolstvo lahko v razdelku Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pridobite več informacij o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, na voljo so vam potrebni obrazci in druge koristne informacije.

Delo z nadarjenimi

Na šoli se izvaja koncept »Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci«, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Nadarjeni učenci so otroci s posebnimi potrebami, ki kažejo visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, učnem, ustvarjalnem, vodstvenem, umetniškem in psihomotoričnem področju in potrebujejo poleg rednega programa še posebej prilagojene programe in aktivnosti. Delo z nadarjenimi je ena izmed strokovnih sistematičnih nalog šole in vključuje uvajanje celotnega področja dela. Pri delu s temi učenci sodelujejo vsi učitelji, šolska svetovalna služba in zunanji strokovnjaki. Koordinatorica za delo z nadarjenimi je Ivica Gracelj, šolska psihologinja.

Nadaljnje šolanje

Zelo težavna je odločitev, kam naprej po osnovni šoli. Aktivnosti v poklicnem usmerjanju pričenjamo že v 8., intenzivno pa se nadaljujejo s posvetovanji z učenci in s starši v 9. razredu. Ne pozabljamo pa tudi na učence, ki zaključujejo šolanje v nižjih razredih. Kam v nadaljnje šolanje? Psihologinja, ki vodi to področje, svetuje učencem devetega razreda pri ustrezni izbiri poklicne poti in vpisu v srednjo šolo.

Področja dela

Predstavitev

Dodatna strokovna pomoč

Dodatna strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami

Učenci s posebnimi potrebami (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebam, Uradni list RS, št. 3/2007) so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo:

prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali – prilagojene programe vzgoje in izobraževanja ali – posebne programe vzgoje in izobraževanja.

Otroke s posebnimi potrebami se usmerja v programe vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju dosežene ravni razvoja, zmožnosti za učenje in doseganja standardov znanja, etiologije in prognoze ter ob upoštevanju kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami.

Kdo in kako lahko pridobi pomoč?

Pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, vložijo starši. Vloga mora vsebovati zahtevo za uvedbo postopka, strokovno dokumentacijo, ki jo je mogoče pridobiti na podlagi že opravljenih obravnav otroka, in poročilo šole, ki jo otrok obiskuje. Kot strokovna dokumentacija štejejo: pedagoška, defektološka, socialna, psihološka, medicinska in druga poročila.

Če starši ne vložijo zahteve pa šola, zdravstveni, socialni ali drug zavod meni, da je usmeritev potrebna, lahko pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo poda predlog za uvedbo postopka, katerega obenem vroči tudi staršem. Če Zavod Republike Slovenije za šolstvo ugotovi, da je usmeritev potrebna, uvede postopek usmerjanja in o tem obvesti predlagatelja in starše.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje, ki jo sestavljajo trije stalni člani: defektolog, psiholog in zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine. Komisija lahko poda strokovno mnenje tudi v širši sestavi, če je to potrebno zaradi vrste in stopnje otrokovega primanjkljaja, ovire oziroma motnje.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo mora izdati odločbo o usmeritvi najkasneje v šestih mesecih od dneva uvedbe postopka.
Z odločbo se določi:

program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja,

šolo ali zavod, v katerega se otrok vključi,

datum vključitve,

po potrebi pa tudi:

obseg, način in vrsto ter izvajalca dodatne strokovne pomoči,

pripomočke, prostor in opremo ter druge pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za  vzgojo in izobraževanje,

občasnega ali stalnega spremljevalca za fizično pomoč gibalno oviranemu otroku,

zmanjšanje števila otrok v oddelku glede na predpisane normative,

rok preverjanja ustreznosti usmeritve in

druge pravice.

Zoper odločbo o usmeritvi lahko v roku 15 dni od njene vročitve starši vložijo pritožbo. O pritožbi odloča minister, pristojen za šolstvo, na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje druge stopnje.

Šola mora najkasneje v roku 30 dni po vključitvi otroka s posebnimi potrebami izdelati individualizirani program vzgoje in izobraževanja, s katerim se določijo: oblike dela na posameznih vzgojnih in izobraževalnih področjih, pri posameznih predmetih ali pri predmetnih področjih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, izvajanje fizične pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju in časovni razporeditvi pouka.

Za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa imenuje ravnatelj šole strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci šole in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega programa. Pri njenem delu sodelujejo tudi starši otroka. Strokovna skupina mora med šolskim letom prilagajati individualizirani program glede na napredek in razvoj otroka ter ob koncu šolskega leta preveriti ustreznost individualiziranega programa in izdelati individualizirani program za naslednje šolsko leto.

Spletna stran Zavoda za šolstvo:  https://www.zrss.si/

Na spletni strani Zavoda za šolstvo lahko v razdelku Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pridobite več informacij o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, na voljo so vam potrebni obrazci in druge koristne informacije.

mag. Nataša Durjava

svetovalna delavka

Poklicno usmerjanje

Poklicno usmerjanje

Program poklicnega usmerjanja izvajajo vsi učitelji, posebej tudi skupina za poklicno usmerjanje, ki jo sestavljajo v ožjem smislu razredniki 8. in 9. razreda, šolska svetovalna služba in vodstvo šole.

Poklicno usmerjanje oz. profesionalna orientacija je kompleksna sistematična dejavnost, ki osebi nudi strokovno pomoč pri izbiri poklica in možnosti nadaljnjega profesionalnega razvoja, upoštevajoč pri tem sposobnosti in osebnostne lastnosti osebe, kot tudi karakteristike in zahteve poklica ter delovne pogoje. Poklicno usmerjanje mora biti učencu ob temeljnem znanju tudi osnova za permanentno izobraževanje, delovne navade in oblikovanje pravilnega odnosa do dela. Osnovna šola kot najširši izobraževalni in vzgojni dejavnik ima posebno vlogo v načrtni pripravi mladine na izbiro poklica. Temeljna funkcija osnovne šole pri izbiri poklica je nuditi učencem pogoje za optimalen razvoj in aktualizacijo otrokovih sposobnosti in obenem nuditi načrtno pomoč  pri poklicnem odločanju.

Dejavnosti poklicnega usmerjanja v osnovni šoli delimo v dve skupini nalog, ki se med seboj povezujeta.

V prvo skupino nalog spadajo:

  • poklicna vzgoja
  • poklicno informiranje
  • aktualizacija sposobnostnih potencialov v vzgojno - izobraževalnem delu

V drugo skupino nalog pa uvrščamo:

  • konkretno usmerjanje učencev pred zaključkom osnovne šole na nadaljnjo pot - skupinski pristop
  • individualna pomoč oz. svetovanje pri poklicni odločitvi

Naloge prve skupine praviloma sodijo v samo dejavnost osnovne šole, nosilci nalog druge skupine pa so službe za poklicno usmerjanje v sodelovanju s šolami in njihovimi strokovnimi službami.

Pri izvajanju programa poklicnega usmerjanja sledimo:

  • Rokovniku za izvedbo vpisa v srednje šole za tekoče šolsko leto Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS
  • Razpisu za vpis v srednje šole za tekoče šolsko leto Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS
  • Programu poklicnega usmerjanja na šoli

Več informacij o vpisu v srednje šole, njihovih izobraževalnih programih in poklicih in možnostih štipendiranja:

  • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – www.mss.gov.si
  • Center za poklicno svetovanje – www.mojaizbira.si
  • Zavod RS za zaposlovanje (e – svetovanje) – www.ess.si
  • Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje – www.sklad-kadri.si
  • Spletne strani posameznih srednjih šol in njihova svetovalna služba

Ivica Gracelj

svetovalna delavka

Delo z nadarjenimi

Delo z nadarjenimi učenci

Delo z nadarjenimi učenci se izvaja na podlagi Koncepta «Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci«, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje leta 1999.

Cilji izobraževanja osnovne šole so poleg zagotavljanje splošne izobrazbe,  vzpodbujanje skladnega spoznavnega, čustvenega, socialnega in duhovnega razvoja učenca ter omogočanje osebnega razvoja v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi tudi razvijanje nadarjenosti pri učencih.

Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju nudita zakonske podlage za izvajanje koncepta dela z nadarjenimi učenci.

Nadarjeni učenci so tisti, ki kažejo visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, učnem, ustvarjalnem, voditeljskem, umetniškem in gibalnem področju in potrebujejo poleg rednega šolskega programa še posebej prilagojene programe in aktivnosti. Delo z nadarjenimi učenci se začne že v prvi triadi z možnostjo notranje diferenciacije, nadaljuje v 2. triadi z notranjo in fleksibilno diferenciacijo in 3. triadi z zunanjo  diferenciacijo. Pri delu sodelujejo vsi učitelji, ŠSS, vodstvo šole skupaj z učenci in starši.

Odkrivanje nadarjenih učencev poteka po treh stopnjah: evidentiranje učencev v 3. razredu, identifikacija v 4. razredu in seznanitev  in mnenje staršev.

Delo z nadarjenimi učenci

Delo z nadarjenimi učenci poteka ob upoštevanju temeljnih načel: širitve in poglabljanja znanja, hitrejšega napredovanja, razvijanja ustvarjalnosti, upoštevanju posebnih sposobnosti in močnih interesov, spodbujanju samostojnosti in odgovornosti, skrbi za celostni osebnostni razvoj in raznovrstnosti ponudbe in omogočanje svobodne izbire učencev.

Za nadarjene učence se pripravi individualizirani program dela, pri načrtovanju  katerega sodelujejo polega učiteljev, ŠSS  tudi učenec in njegovi starši. V programu se opredelijo cilji, oblike in metode dela.

Oblike dejavnosti za nadarjene učence, ki jih šola nudi v okviru svojega programa dela so:  notranja, fleksibilna in zunanja diferenciacija in individualizacija pouka, interesne dejavnosti, dneve dejavnosti, dodatni pouk, seminarske naloge, kreativne delavnice, raziskovalne tabore, priprave na tekmovanja, itd.

Osnova dela z nadarjenimi učenci so:

  • Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, spletna stran Zavoda RS za šolstvo:
    https://www.zrss.si/strokovne-resitve/ponudba-resitev/nadarjeni-otroci-ucenci-in-dijaki
  • Program dela šole za nadarjene učence za tekoče šolsko leto

Ivica Gracelj

svetovalna delavka

Mediacija

Mediacija

Konflikti, nesoglasja in spori se sestavni del našega življenja, saj si vsak izmed nas ustvari svoje mnenje, svoj pogled na svet, izkušnje, vrednote, prepričanja..., kar pa je nemalokrat izvor konfliktnih situacij. Izogniti konfliktom se ne moremo, lahko pa jih uspešno rešujemo.

Mediacija je eden od načinov mirnega reševanja sporov. Gre za pogovor med dvema osebama, ki sta sprti, prisotna pa je tudi tretja oseba - mediator, ki jima pomaga, da najdeta rešitev problema, ki bo obema ustrezala.

Temeljna načela mediacije:

  • prostovoljnost
  • zaupnost
  • sodelovanje tretje osebe (mediator)
  • nevtralnost mediatorja
  • samoodgovornost
  • informiranost/odprtost
  • moč udeležencev
  • sporazumna rešitev

Zakaj je mediacija lahko dobra rešitev?

  • ker odnos med dvema osebama v sporu ni tekmovalen, temveč sodelujoč,
  • ker nosita odgovornost za rešitev oz. izid vpleteni strani sami,
  • ker osebi, ki imata konflikt, sami odločata, kaj, kdaj, kako, do kje, na kakšen način se bosta dogovorili oz. rešili konflikt (ni potrebe po dovoljenju s strani staršev),
  • ker je fokus obrnjen na prihodnost (kako bosta rešila),
  • ker je osebama dana popolna svoboda izbire,
  • ker je razmerje moči uravnoteženo (za to skrbi mediator),
  • ker osebi v konfliktu najbolje vesta, kaj je za vsako od njiju najboljše in najbolj pravično.

Vrstniška mediacija

Pri vrstniški mediaciji sta v vlogi mediatorja vedno dva učenca vrstniška mediatorja, ki vodita mediacijo med dvema sprtima učencema. Učenca morata biti pripravljena spor rešiti na miren in strpen način. Vrstniška mediatorja ju z različnimi znanji, veščinami in tehnikami usmerjata, da najdeta rešitev, ki je za oba najbolj ustrezna in sta z njo zadovoljna. Mediacija je uspešna, če učenca, ki sta bila v sporu, čutita zadovoljstvo nad rešitvijo in se iz nastale situacije naučita kaj uporabnega za svoje življenje.

Usposabljanje vrstniških mediatorjev

V šolskem letu 2020/21  bomo usposobili novo skupino vrstniških mediatorjev.

Cilji usposabljanja:

  • usposobiti učence za samostojno vodenje mediacijskega procesa pri razreševanju konfliktov med vrstniki,
  • naučiti udeležence razumevanja, obvladovanja ter mirnega in konstruktivnega reševanja konfliktnih situacij.

Usposabljanje bo potekalo v šoli v obliki delavnic, ki jih izvaja mentorica.

Delavnice medaiacije za razredno stopnjo

  • spodbuja učence, da raje uporabljajo mediacijo, kot da bi spore reševali nasilno,
  • uči sprejemati odgovornost,
  • krepi pozitivno samopodobo ter spodbuja osebnostno rast,
  • uči reševanje sporov na miren način,
  • uči prepoznavanje in poimenovanje različnih čustev,
  • uči pomen poslušanja in medsebojnega razumevanja.

Anamarija Novak

dodatna strokovna pomoč